Dobrodošli na tej zanimivi dejavnosti za mladinske delavce in vzgojitelje!
Spoznali bomo fascinanten svet "učenja učenja". Predstavljajte si, da mladim pomagate odkriti celoten potencial njihovih možganov, kot da bi odkrili skrito supermoč! Naš cilj je pomagati vam pri usmerjanju mladih učencev, da bi razumeli, kako se lahko najbolje učijo, in poskrbeti, da učenje ne bo le koristno, temveč tudi zabavno in zanimivo.
Pri tej dejavnosti se bomo osredotočili na praktične strategije za podporo mladim pri razmišljanju o njihovih učnih izkušnjah, ugotavljanju, katere metode so zanje najboljše, in razvijanju ljubezni do učenja, ki presega okvire formalnega izobraževanja. To je priložnost, da poglobite svoje razumevanje samousmerjenega učenja in mladim učencem omogočite, da prevzamejo nadzor nad svojo izobraževalno potjo.
Ob koncu dejavnosti boste bolj samozavestni, da boste lahko podpirali mlade pri njihovem učenju in jim pomagali pridobiti bistvene spretnosti in kompetence, ki jih v tradicionalnih izobraževalnih ustanovah pogosto primanjkuje. Ta dejavnost vam bo dala tudi orodja, s katerimi jih boste lahko spodbudili k rednemu ocenjevanju njihovega napredka in po potrebi prilagodili svoje strategije.
S to dejavnostjo želimo:
- Poglobiti vaše razumevanje samousmerjenega učenja in kako lahko koristi mladim.
- Pomagati razviti praktične spretnosti za podporo mladim pri učenju učenja.
- Mlade usmerjati pri raziskovanju, katere metode učenja so zanje najboljše in zakaj.
- Vzpostaviti navado rednega preverjanja napredka in potrebnih prilagoditev za izboljšanje učnih rezultatov.
- Podpirati mlade pri pridobivanju pomembnih kompetenc, ki jih pri tradicionalnem izobraževanju morda primanjkuje, kot so kritično mišljenje, reševanje problemov in prilagodljivost.
Ste pripravljeni? Začnimo s prvo vajo: "Najboljša in najslabša učna izkušnja"!
1. vaja: Najboljša in najslabša učna izkušnja

KAJ JE UČENJE...
Učenje je pomemben del življenja. Od trenutka, ko se rodimo, morda celo prej, se začnemo učiti. Učenje nam pomaga rasti, se prilagajati in izboljševati. Vendar učenje ni preprost proces. Učenje ni nekaj, kar počnemo korak za korakom v ravni liniji. Namesto tega je to pot, polna vzponov in padcev, sprememb smeri in trenutkov navdiha.
Učenje je več kot le pomnjenje dejstev ali sledenje navodilom. Vključuje pridobivanje spretnosti, znanja in prave miselnosti. Včasih se učenje zgodi nepričakovano zaradi življenjskih izkušenj, interakcij in izzivov. Ni vedno načrtovano, ljudje pa se učijo na različne načine, odvisno od njihovih interesov in okolice. Obstajajo tri glavna področja učenja: formalno, neformalno in priložnostno - razlikujejo se po okolju in zahtevah, vendar so medsebojno povezana v svoji vlogi pri pridobivanju znanja.
Ljudje se učijo na različne načine in imajo različne razloge, zakaj se učijo (Entwistle, 1981).

Na učenje močno vplivajo motivacija, okolje in osebne izkušnje. Povezano je tudi s čustvi in socialnimi interakcijami. Učenje ni le individualna dejavnost - pogosto se dogaja v skupinah, kjer si ljudje izmenjujejo ideje in se podpirajo (Taylor in Kloosterman, 2012):

Znanost učenja
Učenje je zapleten, večdimenzionalen proces, ki vključuje kognitivne, čustvene in vedenjske mehanizme. Sodobna nevroznanost in psihologija sta omogočili globlji vpogled v to, kako učenje poteka na biološki in psihološki ravni.
Kognitivni procesi pri učenju: Kako se možgani učijo
Ali ste vedeli, da se možgani mlade osebe dobesedno spremenijo vsakič, ko se nauči nekaj novega? Bolj ko se ukvarjajo s konceptom, močnejše so njihove možganske poti:
- Ko se nekdo uči nekaj novega, njegovi možgani oblikujejo in krepijo nevronske povezave. Ta proces, znan kot nevroplastičnost, je temelj vsega učenja. Bolj ko nekaj vadimo, lažje se tega spomnimo in uporabljamo. Oglejte si, kako se možgani učijo?
- Prefrontalni korteks je del možganov, ki je odgovoren za razmišljanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev. Je ključnega pomena, ko morajo mladi razmišljati na višji ravni, na primer analizirati situacijo ali načrtovati projekt. Oglejte si ta videoposnetek in izvedite več o prefrontalnem korteksu, delu možganov, ki nam pomaga pri sprejemanju odločitev, načrtovanju stvari in nadzoru naših dejanj. Pomemben je tudi za razumevanje tega, kdo smo. V tem videoposnetku je razloženo, kaj prefrontalni korteks počne, zakaj je dober pri teh nalogah in kako različni deli pomagajo pri sprejemanju odločitev in našem občutku samega sebe.
- Hipokampus je predel možganov, ki je ključen za oblikovanje spomina in ohranjanje znanja. Brez dobro delujočega hipokampusa bi se težko spomnili, kaj smo se naučili pred nekaj dnevi! Se sprašujete, kaj se zgodi, če odstranite hipokampus? Oglejte si video TED-ED Sama Keana.
Čustva in motivacija: Moč pozitivne miselne naravnanosti
Mladih ne motivira le učna snov, temveč tudi čustveno okolje, v katerem se učijo. Pozitivna čustva, kot sta radovednost in samozavest, lahko bistveno izboljšajo učno izkušnjo, medtem ko so negativna čustva, kot je tesnoba, lahko velika ovira:
- Če se mladi počutijo radovedne ali samozavestne, se bodo lažje vključili v učenje. Kot mladinski delavec ustvarite čustveno varen prostor, v katerem se učenci dobro počutijo, ko postavljajo vprašanja in delajo napake, kar je ključnega pomena za njihovo rast. V tem videoposnetku je pojasnjen pomen pozitivnih čustev pri učenju "Pomen čustev pri učenju".
- Po drugi strani pa lahko tesnoba, strah in stres ovirajo kognitivne procese. V študiji Kotsouja in drugih (2011) je bilo na primer ugotovljeno, da lahko velik stres poslabša spomin in koncentracijo. Kot mladinski delavec morate nujno spremljati in zmanjševati stresne dejavnike v učnem okolju.
- Po teoriji psihologinje Carol Dweck (2007) o miselni naravnanosti rasti so učenci, ki verjamejo, da lahko njihova inteligenca z naporom raste (in ne verjamejo, da je fiksna), bolj motivirani in odporni. Spodbujajte mlade, da sprejemajo izzive in na napake gledajo kot na priložnosti za učenje. Ta videoposnetek vam bo v pomoč pri razvijanju miselne naravnanosti rasti s Carol Dweck. Carol Dweck uporablja besedo 'še', da bi poudarila idejo, da je mogoče sposobnosti in inteligenco razvijati sčasoma. Namesto da bi izzive ali neuspehe obravnavali kot znake trajnih omejitev, beseda 'še' spodbuja miselno naravnanost rasti - prepričanje, da se lahko spretnosti in znanje izboljšajo s trudom, prakso in vztrajnostjo. Če učenec na primer reče: "Tega ne morem narediti," se z besedo 'še' to spremeni v: "Tega še ne morem narediti," kar pomeni, da mu bo s časom in trudom to uspelo. Ta majhen premik v jeziku spodbuja odpornost, motivacijo in pripravljenost za nadaljnje učenje.
- Mladi, ki si postavljajo cilje, spremljajo svoj napredek in prilagajajo svoje strategije, so dolgoročno uspešnejši. Študija Zimmermana (2002) je poudarila, da se bodo učenci, ki se samoregulirajo, pogosteje poglobljeno ukvarjali z gradivom in dosegali boljše rezultate.
Praktična uporaba
Na podlagi raziskav kognitivne znanosti je bilo razvitih in izboljšanih več znanih tehnik učenja. Te tehnike so se izkazale za zelo učinkovite pri učenju učenja.
1. Feynmanova tehnika
Ta tehnika, poimenovana po fiziku Richardu Feynmanu, vključuje poenostavitev zapletenih konceptov in njihovo razlago, kot da bi učili nekoga drugega. Ta metoda temelji na ideji, da je najboljši način za razumevanje nečesa, če to jasno izrazimo z lastnimi besedami. Koraki vključujejo:
- Izberite koncept, ki se ga želite naučiti.
- Naučite ta koncept nekoga drugega ali se pretvarjajte, da ga učite (tudi pred namišljenim občinstvom).
- Ugotovite vrzeli v svoji razlagi in se vrnite h gradivu, da jih zapolnite.
- Poenostavljajte in izpopolnjujte svojo razlago, dokler je ne razložite z enostavnimi in jasnimi izrazi (Feynman, 1985).
Oglejte si videoposnetek "Feynmanova tehnika" in se naučite, kako predstaviti koncept v preprostem jeziku in preveriti njegovo razumevanje. Ta tehnika deluje, ker vas razlaga nečesa prisili, da to razumete na globlji ravni, in pogosto razkrije področja nerazumevanja ali nepopolnega znanja.
2. Razporejeno ponavljanje
Na začetku te metodologije smo na kratko razpravljali o razporejenem ponavljanju. Razporejeno ponavljanje je tehnika, ki vključuje pregledovanje informacij v vedno večjih časovnih presledkih. Ta metoda izkorišča nagnjenost možganov k pozabljanju informacij, kar je mogoče preprečiti s pregledovanjem gradiva tik preden pride do pozabljanja (Ebbinghaus, 1885). Učinek razmikov je še posebej močan, saj izboljšuje dolgoročno ohranjanje podatkov.
Raziskave potrjujejo učinkovitost razporejenega ponavljanja pri dolgoročnem izboljšanju ohranjanja spomina. Zato so sistemi, kot sta Anki ali Quizlet, ki uporabljajo algoritme za optimizacijo intervalov ponavljanja, priljubljena orodja med učenci (Cepeda et al., 2006). Razporejeno ponavljanje je dokazano veliko učinkovitejše od vsega gradiva naenkrat, saj utrjuje spomin in krepi živčne poti (Roediger in Butler, 2011).
3. Aktivni priklic
Aktivni priklic pomeni, da namesto pasivnega pregledovanja zapiskov aktivno preverjate snov, ki se jo poskušate naučiti. Ta tehnika spodbuja priklic informacij iz spomina, kar krepi nevronske povezave in izboljšuje dolgoročno shranjevanje. V nasprotju s pasivnimi metodami učenja, kot je ponovno branje, aktivni priklic vodi k trdnejšemu učenju (Roediger in Butler, 2011).
Eden od pogostih načinov aktivnega priklica je uporaba učnih kartic, kvizov ali testov za vajo. Ob vsakem priklicu informacij iz spomina se okrepijo nevronske poti, povezane s temi informacijami, kar sčasoma vodi k močnejšemu ohranjanju (Tharp in Gallimore, 1991).
Vloga refleksije pri učenju
Refleksija ima ključno vlogo pri učinkovitem učenju. Če si učenci vzamejo čas in ocenijo, katere strategije so med učenjem delovale in katere ne, lahko prilagodijo svoje tehnike in tako izboljšajo prihodnje učne rezultate (Zimmerman, 2002). To je ključna sestavina metakognicije: ne le razumevanje, kaj deluje, temveč tudi, zakaj to deluje in kdaj to uporabiti.
Z doslednim razmišljanjem o učnem procesu lahko učenci ugotovijo svoje prednosti in slabosti, prepoznajo vzorce in ustrezno prilagodijo svoje strategije. Na primer, prehod s pasivnega branja na aktivni priklic ali uporaba razporejenega ponavljanja lahko bistveno izboljša učinkovitost učenja.
Za učenje moramo ponotranjiti naslednja stališča:
- Samomotivacija in ustvarjalnost pri učenju - Ne obupajte, ko se soočate z izzivi!
- Notranja želja po osebni rasti in spremembah.
- Pozitivna naravnanost do učenja.
- Pripravljenost podpirati in motivirati druge pri učenju.
2. vaja: Reka učenja
Cilj vaje Reka učenja je preučiti in razmisliti o tem, kako in kaj ste se do zdaj naučili. Ozrite se nazaj v svoje življenje in pomislite na trenutke ali dogodke, ko ste resnično začutili, da ste se nekaj naučili. Rezultat tega razmisleka naj se konča na papirju z uporabo prispodobe reke.

Vzemite si čas in razmislite:
- Kako je bilo uporabiti metaforo za učenje?
- Kaj je bilo zahtevno pri iskanju najpomembnejših učnih trenutkov?
- Je bilo v vašem osebnem razmišljanju kaj presenetljivega?
Samostojno usmerjeno učenje pomeni, da so učenci sami odgovorni za svojo pot. Določijo si cilje, izberejo način učenja in se učijo v svojem tempu. Mi, učitelji, mladinski delavci in vzgojitelji? Smo bolj kot trenerji ali vodniki - smo jim v oporo, ko potrebujejo pomoč, vendar so oni tisti, ki prevzamejo pobudo.
Na učenje glejte kot na borilne veščine. 💥 Ja, res! Spodnja ilustracija prikazuje, kako izgradnja učnih veščin pomaga mladim pri čustveni, duševni in socialni rasti. Kot mladinski delavec lahko s svojo podporo in spodbudo veliko spremenite - učencem pomagate, da ostanejo osredotočeni, pridobijo samozavest in rastejo skozi vsak izziv.

UČNA JAMA
Učna jama je koncept, ki ga je razvil James Nottingham, da bi opisal izzive in težave pri poglobljenem učenju in kritičnem razmišljanju. Pogosto se uporablja v izobraževanju za spodbujanje učencev, da sprejmejo težave kot naravni del učnega procesa (2017). Oglejte si videoposnetek, v katerem James Nottingham pojasnjuje učno jamo. Vzgojitelji pogosto uporabljajo vizualno podobo učne jame, da ponazorijo to pot in pokažejo, da sta boj in trud naraven in bistven del učenja.
UČENJE UČENJA
Pri učenju učenja ne gre le za obvladovanje strategij pridobivanja znanja ali razumevanje, zakaj določene tehnike delujejo bolje kot druge, temveč tudi za raziskovanje globljih razlogov, zakaj se sploh učimo. Ta pristop spodbuja učence, da ne razmišljajo le o tem, kako - o metodah, ki jih uporabljajo pri učenju - ampak tudi o tem, zakaj - o temeljnih motivih in namenih učenja. Razumevanje razlogov za učenje je prav tako pomembno kot poznavanje najboljših tehnik. Ne glede na to, ali gre za osebno rast, poklicno napredovanje, intelektualno radovednost ali željo prispevati k družbi, naši razlogi za učenje oblikujejo naš pristop in vplivajo na naš uspeh. Metakognicija ali sposobnost razmišljanja o svojih učnih procesih in njihovega uravnavanja ima pri tem osrednjo vlogo, saj učencem omogoča, da se zavedajo, kako njihovi motivi vplivajo na njihove strategije in rezultate. Z razmišljanjem o tehnikah, ki jim pomagajo pri učenju, in o globljih motivih za učenje lahko učenci razvijejo bolj smiseln in nameren pristop k izobraževanju. To poglobljeno razumevanje ne le poveča učinkovitost učenja, ampak tudi naredi proces bolj privlačen in usklajen z osebnimi vrednotami, kar zagotavlja, da učenje ni le pridobivanje znanja, ampak doseganje nečesa smiselnega v učenčevem življenju.

Kompetenca 'Učenje učenja'
Učenje učenja je ena od kompetenc, ki so v današnji družbi znanja nujno potrebne za osebno izpolnitev, socialno vključenost, aktivno državljanstvo in zaposlovanje. Učenje učenja zahteva učenca, ki prevzame odgovornost za to, "kaj" in "kako" se želi učiti.
Kompetenca 'učenje učenja' vključuje:
- Samostojno učenje
- Ustvarjalnost
- Iskanje smisla v učenju
- Timsko delo
- Predstavitvene spretnosti
- Prevzemanje pobude in odgovornosti
Bistvo je v sprejetju odnosa, ki služi kot notranji kompas za navigacijo in raziskovanje učenja učenja:
- Globoka zavezanost podpori učencem na njihovi poti.
- Resnično zaupanje, da učenci najbolje poznajo svoje potrebe.
- Empatija in jasen odnos z učenci.
- Poznavanje okvira vseživljenjskega učenja, v katerem poteka učenje.
Učenje učenja lahko ponazorimo z naslednjimi besedami:

3. vaja: Uporaba učenja učenja
- Katere so tri najpomembnejše teme/izkušnje, ki jih lahko vsakodnevno uporabljate, da bi bili boljši (samousmerjeni) učenci?
Delite svoje odgovore spodaj in izpolnite 3. nalogo ter si prislužite značko za to dejavnost.
Spodnji videoposnetek prikazuje preprost način hitrega učenja novih spretnosti, tako da se osredotočite na najpomembnejše in vadite le 20 ur. Povezuje se z "učenjem učenja", saj uči, kako razdeliti velike naloge na manjše korake in ohraniti motivacijo za izboljšanje.
Sposobnost učenja učenja je bistvena za sprejemanje koncepta vseživljenjskega učenja in za razumevanje, da učenje ni niti preprosto niti samo enkratna izkušnja.
